Društvo tabornikov rod Samorastniki je prostovoljno, nepridobitno, mladinsko, nestrankarsko, nevladno, vzgojno društvo, odprto vsem, ne glede na poreklo, spol, raso ali prepričanje. Rod združuje otroke, mladino in odrasle, ki jih družita ljubezen in veselje do življenja v naravi in se povezuje v Zvezo tabornikov Slovenije (v nadaljevanju ZTS) kakor tudi v njene druge organizacijske oblike. Člani rodu so, preko ZTS – nacionalne skavtske organizacije, vključeni v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja – WOSM.
Poslanstvo taborništva
Poslanstvo taborništva (svetovnega skavtskega gibanja) je prispevati k skladnemu osebnemu razvoju mladih ljudi, doseganju njihovih polnih telesnih, intelektualnih, socialnih, čustvenih in duhovnih sposobnosti kot avtonomnih posameznikov, kot odgovornih državljanov, angažiranih in solidarnih članov svoje lokalne, državne in mednarodne skupnosti.
Temeljna načela, na katerih je zasnovano taborništvo, so:
- dolžnost do drugih – privrženost svoji domovini ob širitvi miru, razumevanja in sodelovanja na lokalni, državni in mednarodni ravni ter sodelovanje v družbenem razvoju ob priznavanju in spoštovanju dostojanstva sočloveka ter celovitosti narave;
- dolžnost do sebe – odgovornost za svoj osebnostni razvoj;
- dolžnost za duhovni razvoj – privrženost načelom duhovnosti (nesnovnim vrednotam), sprejemanju različnosti in dolžnosti, ki iz tega izhajajo.
Taborniška (skavtska) metoda je sistem stopnjevanega samoizobraževanja, po katerem deluje rod in ga sestavljajo naslednji elementi:
- prisega in zakoni,
- učenje skozi delo,
- članstvo v majhnih skupinah, ki vključuje stopnjujoče odkrivanje in sprejemanje odgovornosti, učenje samoobvladovanja, usmerjeno v razvoj značaja in pridobivanje znanja, samozaupanja, pripadnosti in sposobnosti za sodelovanje ter vodenje,
- stopnjevani in stimulativni programi različnih aktivnosti, ki temeljijo na interesih udeležencev, vključno z igrami, uporabnimi spretnostmi in služenjem skupnosti,
- odkrivanje, spoznavanje, spoštovanje in zaščita narave,
- simbolni okvir,
- podpora odraslih.
Starostna delitev
Zaradi skupnih značilnosti posameznikov v določeni starosti so člani razdeljeni po starostnih vejah (družinah):
- murni do 6 let (rumena rutica)
- medvedki in čebelice (MČ) od 6. do vključno 10. leta (rdeča rutica z rumeno obrobo)
- gozdovniki in gozdovnice (GG) od 11. do vključno 15. leta (zelena rutica z rumeno obrobo)
- popotniki in popotnice (PP) od 16. do vključno 20. leta (modra rutica z rumeno obrobo)
- raziskovalci in raziskovalke (RR) od 21. do 27. leta (oranžna rutica z rumeno obrobo)
- grče (GR) starejši od 27 let (vijolična rutica)
Taborniška prisega in zakoni
Taborniška prisega:
»Pri svoji časti obljubljam, da bom zvest domovini, da bom sprejemal duhovno resničnost, jo razvijal in živel v skladu s taborniškimi zakoni.«
Zakoni medvedkov in čebelic:
Medvedki in čebelice spoštujejo ljudi in naravo. Medvedki in čebelice so dobri prijatelji. Medvedki in čebelice so prizadevni taborniki.
Taborniški zakoni:
- Tabornik je zanesljiv. Z dejanji si pridobi zaupanje. Na njegovo čast se je mogoče zanesti.
- Tabornik je zvest. Zvest je svojim tovarišem, vodniku, staršem in domovini.
- Tabornik je prijazen. Je prijazen z vsemi in prijatelj vsem tabornikom. Je prijatelj živali, ljubi naravo, jo spoznava in varuje.
- Tabornik je pripravljen pomagati. Je usposobljen in pripravljen pomagati človeku v nesreči in pomagati doma.
- Tabornik je discipliniran. Posluša svoje starše, vodnika in je zavestno discipliniran.
- Tabornik je veder. Je vesel, nasmejan in tudi težave premaguje z dobro voljo.
- Tabornik je pogumen. Pripravljen se je soočiti z nevarnostjo, govoriti resnico in se boriti zanjo.
- Tabornik je plemenit. Je plemenit do vseh, zlasti otrok, starih in bolnih ter pomoči potrebnih ljudi.
- Tabornik je spoštljiv. Spoštuje starše in izkušenejše, različne navade, verovanja in prepričanja.
- Tabornik je vedoželjen. Se uči in pridobiva nova znanja. Je prizadeven v šoli.
- Tabornik je varčen. Varčuje, skrbi za svojo in skupno opremo in ne uničuje tuje lastnine.
- Tabornik živi zdravo. Utrjuje svoje telo, se odreka slabim in škodljivim navadam, zlasti alkoholu, kajenju in mamilom.
Ideja in prvi začetki
Začelo se je z razvojem meščanstva in industrije koncem 19. stoletja, ko so ljudje iz zadušljivih mest začeli iskati oddih in mir na podeželju. Pojavila se je težnja po vzgoji, ki naj bi bila ponovno povezana z življenjem v naravi. To je bil glavni vzrok, za nastanek mladinskih gibanj, ki so pričela uresničevati znamenito Rousseaujevo misel: “Nazaj k naravi!”
V začetku 20. stoletja sta naše gibanje zaznamovala predvsem dva pomembna moža. Sir Robert Baden Powel, častnik angleške kraljeve vojske, ki je po izkušnjah iz burskih vojn, ko je predvsem za izvidniške naloge uril iznajdljive lokalne dečke, je leta 1907 na Brownsea Islandu v Angliji organiziral prvi taborniški tabor, ki se šteje za začetek taborniške (tuje skavtske) organizacije.
Ameriško-kanadski raziskovalec in pisatelj del o življenju v naravi Ernest Thompson Seton je leta 1902 na svoji farmi v Wyomingu pripravil tabor za dečke iz soseščine. Kasneje je postal načelnik ameriških skavtov in se ga danes smatra za ustanovitelja gozdovniške organizacije.
Taborništvo in skavtizem
Večinoma v Sloveniji vlada napačno prepričanje, da je izraz tabornik strogo naspotje izrazu skavt. To pa nikakor ne drži. Slovenski taborniki smo namreč pripadniki Svetovne skavtske organizacije, ki nam daje pravico za uporabo imena skavt. Ker pa je skavt tujka, v Sloveniji uporabljamo slovenski izraz, tabornik. Tako torej miselnost, da so skavti le Katoliški skavti, nikakor ne drži.
Skavtstvo se je predvsem zaradi trdno postavljene organizacijske strukture in načrtnega pristopa iz Anglije hitro razširilo v druge države in na druge celine. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo Roberta Badena Powela ustanovilo 30 nacionalnih skavtskih organizacij leta 1920 v Londonu. Med ustanovitelji beležimo tudi skavtsko organizacijo takratne Kraljevine Jugoslavije. Sedež WOSM-a se danes nahaja v Ženevi.
Taborniki v Sloveniji
V Sloveniji so se najprej, v letu 1922, pojavili skavti v Celju, Ljubljani in Mariboru. Naziv “tabornik” je bil prvič omenjen leta 1924 v Narodnem dnevniku. Izraz se je nato že leta 1925 pojavil v imenu Združenja slovenskih tabornikov.
S prihodom okupacijskih sil v času druge svetovne vojne so bila vsa slovenska društva, med njimi tudi taborniki, prepovedana in ukinjena.
22. aprila 1951 so nekdanji skavti in gozdovniki skupaj ustanovili organizacijo Združenje tabornikov Slovenije. Kasneje se je združenje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. Gibanje se je razširilo in organizacije so nastale tudi v drugih republikah prejšnje Jugoslavije, nato pa še skupna – jugoslovanska – zveza. Ta, in z njo tudi ZTS, zaradi političnih razmer v prejšnjem sistemu nista bili članici svetovne organizacije.
Po osamosvojitvi Slovenije so se pričela prva navezovanja stikov z WOSM, v katero je bila ZTS kot polnopravna članica sprejeta leta 1994. Danes je ZTS ponosna članica največje mladinske organizacije na svetu, ki v 163 državah sveta združuje preko 40 milijonov pripadnikov.